Avtorica:
Laurin Bohm
Sodelavci:
dr. Lidija Korat, Laboratorij za beton, Zavod za gradbeništvo Slovenije
dr. Lucija Hanžič, Laboratorij za beton, Zavod za gradbeništvo Slovenije
Zasluge:
Antonia Aschenbrenner, grafično oblikovanje
Projekt Water-Resistant raziskuje, kako digitalne simulacije in industrijski sistemi preoblikujejo naše razumevanje vode ter odnos do nje. V ospredje postavlja napetost med vodo kot naravnim pojavom in njeno digitalno, poenostavljeno podobo, v kateri postane obvladljiv objekt, definiran z merljivimi parametri, površino in volumnom.
ZAG je vodilni slovenski inštitut na področju gradbeništva, ki se posveča znanstvenoraziskovalni dejavnosti in razvoju strokovnih rešitev za gradbeni sektor, eno ključnih področij slovenskega in svetovnega gospodarstva.
Water-Resistant raziskuje digitalno simulacijo vode in njen vpliv na fizični svet. Industrijski odnos do vode, kot ga opredeljujejo digitalni modeli, se izraža skozi poenostavljene parametre, ki usmerjajo in nadomeščajo naše ravnanje z njo. Infrastrukture so prevzele nadzor nad vodo in jo ločile od njenega naravnega bistva.
Simulacija vode zanemarja mokroto, obrabo in notranjost ter poudarja vse bolj izrazito »črto«, s čimer vodo reducira na volumen in površino. Tako ustvarja fiktivno resničnost, ki simbolizira popoln nadzor nad vodo. Fizični svet začne posnemati cilje simulacije in spreminjati resničnost v simulacijo fikcije. Fizična voda tako dobiva novo obliko in materialnost, ki ju določa industrijska ideja nadzora, hkrati pa postaja utelešenje našega odnosa do nje.
3D-elementi, ustvarjeni s programsko opremo za simulacijo tekočin, in grafični elementi prikazujejo vzpostavljeno mejno črto ter načine, kako digitalni elementi s pomočjo mrež, ločljivosti in zaprtih volumnov ustvarjajo vodna telesa.
Water-Resistant raziskuje digitalno simulacijo vode in njen vpliv na fizični svet. Industrijski odnos do vode, kot ga opredeljujejo digitalni modeli, se izraža skozi poenostavljene parametre, ki usmerjajo in nadomeščajo naše ravnanje z njo. Infrastrukture so prevzele nadzor nad vodo in jo ločile od njenega naravnega bistva.
Simulacija vode zanemarja mokroto, obrabo in notranjost ter poudarja vse bolj izrazito »črto«, s čimer vodo reducira na volumen in površino. Tako ustvarja fiktivno resničnost, ki simbolizira popoln nadzor nad vodo. Fizični svet začne posnemati cilje simulacije in spreminjati resničnost v simulacijo fikcije. Fizična voda tako dobiva novo obliko in materialnost, ki ju določa industrijska ideja nadzora, hkrati pa postaja utelešenje našega odnosa do nje.
3D-elementi, ustvarjeni s programsko opremo za simulacijo tekočin, in grafični elementi prikazujejo vzpostavljeno mejno črto ter načine, kako digitalni elementi s pomočjo mrež, ločljivosti in zaprtih volumnov ustvarjajo vodna telesa.