.jpg&w=3840&q=80)
Avtorji:
Urška Kristina Škerl, Giacomo Nanni, Fidel Thomet
Sodelavci:
Uprava RS za pomorstvo
430. mornariški divizion, Ministrstva za obrambo
Centralna čistilna naprava Koper
Video projekt kartiranja zemljišč, ki so v zemljiškem katastru Republike Slovenije označena kot javno dobro, na območju občin Koper in Ankaran. Tri poti sledijo vodi, ulicam in omrežjem mobilnosti ter so predstavljene kot oblak točk, dopolnjen s podobami, zbranimi na terenu in iz drugih medijskih virov. Sledijo načinom dostopa in gibanju ter odpirajo vprašanje, kdo so deležniki javnega dobra.
Uprava Republike Slovenije za pomorstvo je nacionalni organ, pristojen za pomorski promet, pristaniško infrastrukturo in varnost plovbe. Nadzira tudi pomorski promet ter sodeluje pri varovanju morskega okolja.
Centralna čistilna naprava Koper čisti odpadne vode iz občin Izola, Ankaran in Koper. Z biološkimi in drugimi postopki čiščenja zmanjšuje onesnaženje ter zagotavlja varno vračanje prečiščene vode v naravno okolje.
-(1).jpg&w=3840&q=75)
Kdo ima dostop do javnega dobra in kaj ta zemljišča omogočajo? Kdo so njegovi deležniki? Kdo lahko prestopi prag? Kdo uporablja javno dobro in na kakšen način?
Pogosto se z dejanji v zasebni sferi, ne da bi se tega zavedali, vključujemo v obsežne sisteme javnega dobra in storitve, ki jih ta zemljišča omogočajo. Tako prihajamo v stik z institucijami, več-kot-človeškimi akterji in njihovimi geografijami. Na omejenem območju občin Koper in Ankaran raziskujemo zemljišča, ki so v zemljiškem katastru Republike Slovenije evidentirana kot javno dobro (609 – zaznamba javnega dobra).
Zemljišča v javnem dobru so neizključujoča in nekonkurenčna v uporabi. Med značilne primere sodijo morje, reke, infrastruktura za mobilnost in ulice. Zakonodajni okvir instituta javnega dobra določa, da je dostop do teh zemljišč in njihova uporaba omogočena vsem pod enakimi pogoji. V projektu se sprašujemo, kdo ima dostop do javnega dobra in kaj ta zemljišča omogočajo. Kdo so njihovi deležniki? Kdo lahko prestopi prag? Kdo uporablja javno dobro in na kakšen način?
Projekt se razvija skozi tri deloma prekrivajoče se poti, od katerih vsaka sledi materialnim, družbenim, ekološkim in infrastrukturnim elementom v prostoru ter na posameznih lokacijah raziskuje načine dostopa, oblike gibanja in prostorske prepletenosti. Kako se paket, naročen prek spleta, premika skozi prostor? Kdaj voda vstopi v območje državne jurisdikcije? Kakšno delovalnost imajo nepremična drevesa?
Podatki, pridobljeni iz zemljiškega katastra, so prikazani v obliki oblaka točk. Razdrobljena podoba morja, rek in ulic se postopoma dopolnjuje z izkušnjami s terena, branjem navpične prostorske plasti, okoliškimi mediji in temeljnimi katastrskimi podatki, ki soustvarjajo okolje. V tem smislu je tudi vsak pridobljeni podatek javno dobro.
Skupaj tri poti razkrivajo javno dobro kot neenakomerno razporejen prag. Ob vprašanjih, kdo je javen, kaj je dobro in za koga, projekt hkrati priznava, da je status javnega dobra mogoče spremeniti, ga izkopati ali poglobiti, pa tudi ograditi in omejiti dostop do njega. Prav zato so njegovo kartiranje, prevpraševanje njegovega statusa, širjenje njegovega obsega in skrbna uporaba tako pomembni.
Kdo ima dostop do javnega dobra in kaj ta zemljišča omogočajo? Kdo so njegovi deležniki? Kdo lahko prestopi prag? Kdo uporablja javno dobro in na kakšen način?
Pogosto se z dejanji v zasebni sferi, ne da bi se tega zavedali, vključujemo v obsežne sisteme javnega dobra in storitve, ki jih ta zemljišča omogočajo. Tako prihajamo v stik z institucijami, več-kot-človeškimi akterji in njihovimi geografijami. Na omejenem območju občin Koper in Ankaran raziskujemo zemljišča, ki so v zemljiškem katastru Republike Slovenije evidentirana kot javno dobro (609 – zaznamba javnega dobra).
Zemljišča v javnem dobru so neizključujoča in nekonkurenčna v uporabi. Med značilne primere sodijo morje, reke, infrastruktura za mobilnost in ulice. Zakonodajni okvir instituta javnega dobra določa, da je dostop do teh zemljišč in njihova uporaba omogočena vsem pod enakimi pogoji. V projektu se sprašujemo, kdo ima dostop do javnega dobra in kaj ta zemljišča omogočajo. Kdo so njihovi deležniki? Kdo lahko prestopi prag? Kdo uporablja javno dobro in na kakšen način?
Projekt se razvija skozi tri deloma prekrivajoče se poti, od katerih vsaka sledi materialnim, družbenim, ekološkim in infrastrukturnim elementom v prostoru ter na posameznih lokacijah raziskuje načine dostopa, oblike gibanja in prostorske prepletenosti. Kako se paket, naročen prek spleta, premika skozi prostor? Kdaj voda vstopi v območje državne jurisdikcije? Kakšno delovalnost imajo nepremična drevesa?
Podatki, pridobljeni iz zemljiškega katastra, so prikazani v obliki oblaka točk. Razdrobljena podoba morja, rek in ulic se postopoma dopolnjuje z izkušnjami s terena, branjem navpične prostorske plasti, okoliškimi mediji in temeljnimi katastrskimi podatki, ki soustvarjajo okolje. V tem smislu je tudi vsak pridobljeni podatek javno dobro.
Skupaj tri poti razkrivajo javno dobro kot neenakomerno razporejen prag. Ob vprašanjih, kdo je javen, kaj je dobro in za koga, projekt hkrati priznava, da je status javnega dobra mogoče spremeniti, ga izkopati ali poglobiti, pa tudi ograditi in omejiti dostop do njega. Prav zato so njegovo kartiranje, prevpraševanje njegovega statusa, širjenje njegovega obsega in skrbna uporaba tako pomembni.