Avtorji:
Swamp Matter & Lučka Centa
Sodelavci:
Dr. Blaž Kogovšek, Institut Anton Melik, ZRC SAZU
Borut Hočevar, nadzornik Komunala Sežana, črpališče Klariči, Kraški vodovod Sežana, d.o.o.
Boris Čok, neodvisni raziskovalec in avtor, specializiran za ljudska verovanja, mitologijo in animistične tradicije Krasa
Doc. dr. Jasna Fakin Bajec, Inštitut za kulturne in spominske študije, ZRC SAZU
Zasluge:
Zvočno masteriranje: Klemen Brank
Tehnično svetovanje: Pika Garibaldi
Varjenje: David Drolc
Zahvala: Tatjana Kocmur (Cirkulacija2), Ana Lokovšek, Špela Šedivy, Tia Garibaldi
Projekt Erratic Flows raziskuje prepletenost vode in kraške pokrajine ter vzpostavlja dialog med hidrogeologijo, vodno infrastrukturo, ljudskim izročilom, poganskimi praksami in utelešenim znanjem. Izhajajoč iz vodonosnika Klariči obravnava različne načine spoznavanja kot tehnologije za vzpostavljanje odnosa z vodo, razumljeno kot nestanoviten, povezovalen in deloma nedoumljiv tok.
Inštitut se osredotoča na proučevanje geografije Slovenije. Izvaja nacionalne in mednarodne raziskovalne projekte, objavlja geografske študije ter prispeva k razvoju in uveljavljanju geografskega znanja.
Raziskovalci se ukvarjajo s proučevanjem različnih oblik spominskih praks, povezanih z dogodki, ki so zaznamovali 20. stoletje v Sloveniji in jugovzhodni Evropi. Osredotočajo se na večplastnost spomina, njegovo družbeno vlogo in politični pomen ter njegovo povezanost s kolektivnimi predstavami o prihodnosti.
Foto: Swamp Matter & Lučka Centa
Projekt Erratic Flows opazuje prepletenost vode in kraške pokrajine ter raziskuje, kako znanje o vodi – znanstveno, ljudsko, pogansko in utelešeno – nastaja, se prenaša in izgublja. Poleg hidrogeologije in sodobne vodne infrastrukture projekt raziskuje tudi ljudske prakse, povezane z vodo: sveta mesta, zagovore, nebesne cikle, opazovanje vremena in utelešene načine branja pokrajine.
Izhajajoč iz hidro-feminizma projekt vodo razume ne kot omejen vir, temveč kot nepredvidljiv povezovalni tok, ki se pretaka med vodonosnikom, ozračjem, infrastrukturo, geološkimi formacijami ter človeškimi in več-kot-človeškimi telesi.
Raziskava izhaja iz vodonosnika Klariči na območju matičnega Krasa v jugozahodni Sloveniji. Voda se tu nevidno pretaka skozi porozno pokrajino, ponika v podzemlje in potuje po kompleksnih, še ne v celoti kartiranih sistemih. Zaradi takšnih geoloških značilnosti je bilo vodo v preteklosti vedno težko najti. Zgodovinsko je imela vsaka vas svoj skupni vodnjak (šterno) in kal, zbiralnik za zadrževanje deževnice. Pomanjkanje vode so ljudje obvladovali s pozornim opazovanjem pokrajine in znanjem, ki se je prenašalo z ustnim izročilom. Šele leta 1980 so geologi v bližini Brestovice odkrili velike zaloge vode. Črpališče Klariči, zgrajeno leta 1984, je postalo prvi stabilni vir pitne vode v regiji.
Projekt se sprašuje, kaj nam lahko različni načini spoznavanja vode ponudijo v času, ki ga vse bolj zaznamujejo suše, poplave in ranljivost infrastrukture. Namesto da bi ljudske prakse obravnaval kot zastarela verovanja, jih razume kot oblike tehnologije – načine vzpostavljanja odnosa z nestanovitno in deloma nedoumljivo pokrajino.
Tehnologija v tem smislu presega zgolj tehnične naprave. Črpalka, radiestezijska praksa, geološki model, ritual in ustna pripoved lahko vsak zase postanejo vmesnik, skozi katerega beremo pokrajino. S prehajanjem med merjenjem in vedeževanjem, geološkimi dokazi in špekulacijo projekt Erratic Flows ne sprašuje, kako narediti nestanovitno pokrajino razumljivo in obvladljivo, temveč kako ostati pozorni na tisto, kar uhaja našim sistemom spoznavanja.
Projekt Erratic Flows opazuje prepletenost vode in kraške pokrajine ter raziskuje, kako znanje o vodi – znanstveno, ljudsko, pogansko in utelešeno – nastaja, se prenaša in izgublja. Poleg hidrogeologije in sodobne vodne infrastrukture projekt raziskuje tudi ljudske prakse, povezane z vodo: sveta mesta, zagovore, nebesne cikle, opazovanje vremena in utelešene načine branja pokrajine.
Izhajajoč iz hidro-feminizma projekt vodo razume ne kot omejen vir, temveč kot nepredvidljiv povezovalni tok, ki se pretaka med vodonosnikom, ozračjem, infrastrukturo, geološkimi formacijami ter človeškimi in več-kot-človeškimi telesi.
Raziskava izhaja iz vodonosnika Klariči na območju matičnega Krasa v jugozahodni Sloveniji. Voda se tu nevidno pretaka skozi porozno pokrajino, ponika v podzemlje in potuje po kompleksnih, še ne v celoti kartiranih sistemih. Zaradi takšnih geoloških značilnosti je bilo vodo v preteklosti vedno težko najti. Zgodovinsko je imela vsaka vas svoj skupni vodnjak (šterno) in kal, zbiralnik za zadrževanje deževnice. Pomanjkanje vode so ljudje obvladovali s pozornim opazovanjem pokrajine in znanjem, ki se je prenašalo z ustnim izročilom. Šele leta 1980 so geologi v bližini Brestovice odkrili velike zaloge vode. Črpališče Klariči, zgrajeno leta 1984, je postalo prvi stabilni vir pitne vode v regiji.
Projekt se sprašuje, kaj nam lahko različni načini spoznavanja vode ponudijo v času, ki ga vse bolj zaznamujejo suše, poplave in ranljivost infrastrukture. Namesto da bi ljudske prakse obravnaval kot zastarela verovanja, jih razume kot oblike tehnologije – načine vzpostavljanja odnosa z nestanovitno in deloma nedoumljivo pokrajino.
Tehnologija v tem smislu presega zgolj tehnične naprave. Črpalka, radiestezijska praksa, geološki model, ritual in ustna pripoved lahko vsak zase postanejo vmesnik, skozi katerega beremo pokrajino. S prehajanjem med merjenjem in vedeževanjem, geološkimi dokazi in špekulacijo projekt Erratic Flows ne sprašuje, kako narediti nestanovitno pokrajino razumljivo in obvladljivo, temveč kako ostati pozorni na tisto, kar uhaja našim sistemom spoznavanja.
Foto: Swamp Matter & Lučka Centa