Skupino sta mentorirala Lucas Mullié, kustos za področje hrane in sopobudnik projektov Foodconvertors in Tijdrestaurant, ter oblikovalka Digna Kosse. Udeleženci so raziskovali sodobne prehranske sisteme z izhodiščem v lokalnem znanju o virih, proizvodnji in potrošnji hrane. Projekt se je odzval na dejstvo, da je hrana iz osnovne potrebe postala del življenjskega sloga ter pomemben pokazatelj družbenega in kulturnega položaja. Z gradnjo skupinskega vrta in raziskavami mleka, lokalnih in invazivnih rastlin ter možnih prehranskih scenarijev prihodnosti je skupina gradila novo zavedanje o tem, kaj jemo in od kod hrana prihaja.

Skupino Javna voda – javni prostor sta mentorirala Marko Fatur, strokovnjak za vodni cikel z Ljubljanskega urbanističnega zavoda, ter produktni oblikovalec Aldo Bakker. Projekt izhaja iz dejstva, da voda kljub svoji osnovni vlogi vse bolj izginja iz javnega prostora zaradi infrastrukturnih praks in izgube skupnih vodnih točk. Skupina raziskuje, ali lahko v okolju z obilico pitne vode, voda ponovno postane vidna, dostopna in smiselna komponenta vsakdanjega javnega življenja. Voda je obravnavana kot biološki, čutni in zgodovinski element ter kot potencialni locus javnega delovanja, izmenjave in skupne izkušnje.

Skupino sta mentorirala Marko Peterlin (IPoP) in Judith Seng, v sodelovanju z Inštitutom za politike prostora. Izhodišče projekta je prepričanje, da je hoja temeljna, a pogosto spregledana urbana praksa, kljub svoji družbeni, politični in prostorski moči. Skupina je znotraj projekta razvila Agencijo za hojo, ki skozi različne scenarije in sprehode po Ljubljani raziskuje pogoje, omejitve in potenciale hoje v javnem prostoru. Projekt preizprašuje hojo kot orodje urbanega delovanja, telesnega doživljanja mesta ter aktivnega zavzemanja javnega prostora.

Skrite obrti izhajajo iz vprašanja, ali je mogoče odkriti nove metode, vsebine in načine distribucije industrijskih obrti ter kaj se lahko oblikovalci lahko naučijo iz lokalne izdelovalske tradicije. Projekt je povezal šest podjetij in dvaindvajset oblikovalcev v raziskovalni proces, ki ni imel vnaprej določenega cilja, temveč je temeljil na skupnem potovanju znanja, časa in izkušenj. Pojem »skrito« se nanaša na nevidne, neznane, prezrte ali podcenjene obrtniške prakse, ki so prisotne tudi v sodobnih proizvodnih procesih. Skupino je mentorirala Tulga Beyerle, neodvisna strokovnjakinja za oblikovanje, publicistka in kustosinja, projekt pa je udeležence spodbujal k iskanju skritih potencialov materialov ter k kritičnemu razmisleku o lastnih sposobnostih in obrtniškem znanju.

Sistem mode je modni laboratorij, potujoča razstava in odprti arhiv v nastajanju, ki raziskuje kompleksnost oblačilne industrije, od proizvodnje tekstila do maloprodaje, ter dinamiko povezav med oblikovalci, proizvajalci in potrošniki. Projekt Matter Loci x Matter Globalis (ML x MG) združuje lokalne izdelovalce, amaterje in profesionalce, ki ustvarjajo serijo oblačil iz lokalnih virov, pri čemer je tema prvega razpisa bila slovenska volna. Nastali arhiv predstavlja tako produkte kot tudi procese, potrebne za njihovo realizacijo. Namen ML x MG je ustvariti nove poglede in prave alternative delokaliziranemu sodobnemu sistemu proizvodnje in potrošnje na področju mode. Mentorji skupine so Tina Hočevar, arhitektka in oblikovalka ter pobudnica projekta Paul Malina, Eugenia Morpurgo, oblikovalka in avtorica projektov Repair it Yourself (RIY) in footMade, ter Evan Frenkel, raziskovalec odprtih in aktivnih proizvodnih sistemov za oblačenje. Partnerja projekta sta Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, in SQUAT, Ljubljana.

Hekanje gospodinjskih aparatov izhaja iz dejstva, da so tradicionalni gospodinjski aparati zasnovani kot zaprt sistem, kjer je ob okvari izdelek pogosto najlažje zavreči in nadomestiti z novim. V dobi 3D-tiskanja in vezij za samo izdelavo skupina gradi na uporabnikovi sposobnosti, da obstoječe izdelke popravi, prilagodi, preoblikuje in jim da nov namen. Projekt izhaja iz vprašanja, kaj bi se zgodilo, če bi proizvodnja izdelkov potekala na enak način kot razvoj programske opreme, ki temelji na odprti izmenjavi, prilagajanju in sodelovanju. Programiranje predmetov je sistem, ki omogoča, da se produkti razvijajo, prilagodijo potrebam človeka, se ponovno uporabijo za drug namen in komunicirajo med sabo. Oblikovanje, razvoj in proizvodnja izdelkov sedaj lahko potekajo na demokratičen način, in ne v smeri od zgoraj navzdol, od korporacije do potrošnika.Skupino mentorirata Tilen Sepič in Jesse Howard v sodelovanju z Gorenje Design Studiem.

Nanoturizem je nova skovanka, s katero označujemo kritiko okoljskih, družbenih in ekonomskih slabosti sodobnega turizma ter išče manjše, nevsiljive načine za promocijo turizma. Je krajevno specifična, participativna, lokalna in od spodaj navzgor usmerjena alternativa, ki ne temelji na obsegu, temveč na omogočanju izkušenj s pomočjo lokalnih virov. Delo skupine je potekalo v dveh sklopih: raziskovanje možnih oblik doživljanja turizma ter iskanje možnih uresničitev v okviru delavnice AA Visiting School Slovenia v Vitanju. Skupino sta mentorirala arhitekta Tina Gregorič in Aljoša Dekleva v sodelovanju z Architectural Association (AA), School of Architecture.

Vozila so vedno bolj specializirana in unikatna, toda njihovo mehansko bistvo ostaja enako. Skupina Motorne enote si prizadeva oblikovati evolucijsko, modularno transportno sredstvo ter ustvariti sistem predmetov z zamenljivim, enostavno odstranljivim motorjem, ki ga je mogoče uporabiti tudi za druge namene. Zaradi neugodnih vremenskih razmer in nepredvidljivih sprememb v naši okolici je skupina oblikovala sistem, ki omogoča izvajanje vsakodnevnih nalog in opravil v nepričakovanih razmerah. Samo z enim modularnim Tomosovim motorjem lahko namreč samostojno potujemo, peremo perilo in proizvajamo elektriko. Projekt je nastal pod mentorstvom industrijskih oblikovalcev Gasparda Tiné-Berèsa in Tristana Koppa (Re-Do Studio) ter razvojne ekipe podjetja Tomos.

Slovenija skriva obetavno vesoljsko sceno, ki jo pooseblja Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) in njegovo raziskovanje kulturalizacije vesolja ter kompozitnih misij umetnosti in znanosti. Skupina Opazovati vesolje je uporabila potencial te konvergence in raziskovala nove ideje, ki se lahko porodijo ob prisotnosti človeka v vesolju. Opazovanje vesolja omogoča, da se razumevanje nepredstavljivih dimenzij časa in prostora prevede v konkretno, osebno izkušnjo posameznika ter vzpostavi osebni odnos do znanstvenega vedenja o bivanju človeka in živega v zunajzemeljskem prostoru. Projekt je potekal pod mentorstvom Mihe Turšiča, direktorja in soustanovitelja KSEVT, v sodelovanju s Kulturnim središčem evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju.

Oblikovanje življenja izhaja iz prepleta znanosti in oblikovanja, ki je v zadnjih letih odprl vrata novemu raziskovanju spekulativnih prihodnosti ter številnim možnim scenarijem za vsakdanje življenje. Delo skupine je bilo utemeljeno na slovenski bioart sceni in prisotnosti farmacevtskih podjetij v Sloveniji ter usmerjeno v biologijo in različne druge znanosti. Izhodišče je bilo razumevanje, da evolucija v naravi deluje kot sistem naključnih mutacij brez vrednot, strategij ali ciljev, ki skozi milijone let oblikuje vse žive stvari. Skupina se je zato spraševala, kako se lahko kot oblikovalci ukvarjamo z evolucijo narave in oblikujemo življenje. Na osnovi najnovejših znanstvenih dokazov so se udeleženci posvetili reprodukciji rastlin in oblikovali hipoteze o življenju, ki ga človek še mora odkriti. Skupino sta mentorirala Jurij Krpan, arhitekt, kustos in umetniški vodja Galerije Kapelica, ter William Myers, pisec in predavatelj ter avtor knjige Biodesign: Nature + Science + Creativity, v partnerstvu z Galerijo Kapelica.

Razstava Homo faber predstavlja opus Marka Turka, ki je v oblikovanje vstopil iz elektroakustike, a ga je stroka kljub njegovemu zadržku zgodaj prepoznala kot enega najvidnejših slovenskih oblikovalcev in ga tudi večkrat nagradila, med drugim s Prešernovo nagrado. Muzej za arhitekturo in oblikovanje hrani najobsežnejšo zbirko njegovih del, ki pričajo o izjemni ravni slovenskega oblikovanja v zgodnjem obdobju stroke. Razstava, obogatena z novimi pridobitvami, je postavljena v okviru BIO 50: ZDAJ in jo spremljajo delavnice ter vodeni ogledi, kustosinja pa je Špela Šubic.

V rezidenci nizozemskega veleposlanika v Ljubljani je predstavljena razstava sodobnega nizozemskega oblikovanja, ki jo je pripravila Rianne Makkink v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje ter studiom Strle Svetila, kot del programa BIO 50 in pohištvenega sejma Ambient. Razstavo spremlja javna diskusija o sodobnem oblikovanju, ki jo moderira Jan Boelen, glavni kustos BIO 50. Razstavni prostor – sodobna nizozemska rezidenca arhitektov Matije Bevka, Vase Perovića in Blaža Kandusa – s svojo transparentno in fleksibilno arhitekturo dodatno poudarja temeljne značilnosti nizozemske kulture.

Projekt Telo, tekstil, spomin raziskuje naravne ritme ženskega telesa ter z njimi povezane objekte in simbolne pomene skozi osebne in kolektivne izkušnje žensk. Oblikovalke zavoda Oloop skupaj z gostujočima umetnicama Solen Kipos in Mine Ovacik Dortbas projekt razvijajo med Ljubljano in Izmirjem, pri čemer nastajajo abstraktni tekstilni kosi kot materialni znaki življenjskih obdobij. Razstava predstavlja tako končne izdelke kot tudi proces ustvarjanja, kustos razstave pa je Saša Nabergoj.

Debata Sodelovanje, avtorstvo, odprti sistemi – Odprta ustvarjalnost: modnost ali prihodnost? raziskuje možnosti in izzive odprtega ustvarjanja, od 3D-tiskanih objektov do kombinacij, ki šele v prihodnosti dobijo funkcijo, ter obravnava vlogo oblikovalcev, arhitektov in širše ustvarjalne skupnosti pri tej produkcijski revoluciji. Okroglo mizo je vodila Eva Perčič, sodelovali pa so dr. Maja Bogataj Jančič, Tilen Sepič in Rok Deželak. Dogodek je del serije Debate BIO, ki predavanja, pogovore in predstavitve uporablja za razpravo o aktualnih temah oblikovanja vsakdanjega življenja.

Debata Nova ekonomija – Vse bolj privlačne, vse bolj ranljive? odpira razpravo o kompleksnosti novih ekonomskih modelov, kot so ekonomije zaupanja, souporabe in solidarnosti, ter o njihovih priložnostih in tveganjih. Sodelujoči razpravljajo o vlogi oblikovalcev, arhitektov in drugih ustvarjalcev pri soustvarjanju teh modelov ter o meji med skupnostnimi in korporativnimi praksami. Dogodek je del serije Debate BIO, ki spremlja bienale in obravnava aktualna vprašanja oblikovanja vsakdanjega življenja.

Dogodek Service Design Slovenia XJam združuje izkušene udeležence preteklih Ljubljana Service Jam delavnic, ki se skozi metode in orodja oblikovanja storitev preizkusijo v vlogi organizatorjev in moderatorjev. Namenjen je poglabljanju znanja ter pridobivanju novih izkušenj pri reševanju izzivov organizacije in vodenja delavnic. Dogodek so pripravili člani projekta MOTO, del skupine Dostopno življenje, v okviru BIO 50.