BIO 26 Skupno znanje

BIO26 – Skupno znanje

Osrednja tema 26. bienala oblikovanja z naslovom BIO 26 – Skupno znanje zajema večrazsežnost krize informacij in njen vpliv na državljanstvo ter vlogo in potencial sodobnega oblikovanja pri vzpostavljanju znanj in resnic ter pri ponovni osmislitvi naše infosfere.

Trenutne razprave o »lažnih novicah« ter vedno večja preobremenjenost s podatki in informacijami, ki so na spletu vsak trenutek dostopni, pa naj jih širijo ljudje ali internetni roboti, spreminjajo način našega dojemanja, procesiranja in razumevanja resničnosti ter rušijo naše zaupanje v informacijo samo.

Kako in kje dobivamo znanje? Katerim virom zaupamo? Kako smo lahko prepričani, da so informacije, s katerimi gradimo svoje znanje, pravilne? Čeprav imamo danes dostop do več informacij kot kadar koli prej v zgodovini, smo se prisiljeni spraševati, ali so te informacije zanesljive. V današnji družbi znanja se moramo soočati z manipulativnimi novicami in alternativnimi dejstvi, in zdi se, da je tako imenovana doba po-resnice do temeljev pretresla naše dojemanje državljanstva in načinov upravljanja države.

Poplavo informacij, ki jo doživljamo, bi lahko opisali z izrazi, kot so podatkovni smog, informacijsko preobilje, informacijska zasičenost ali informacijska požrešnost. Informacijska preobremenitev je stanje, pri katerem količina informacij, ki jo ima na voljo sistem, presega njegovo zmožnost obdelave podatkov. Takšna informacijska zasičenost ljudi bega, zaradi česar se težje sporazumejo o tem, kaj je splošno znana resnica ali »skupno znanje«. To otežuje zdravo polemiko in destabilizira zaupanje. Zaton tradicionalnih medijev in razmah informacijskih filtrov, ki na družbenih omrežjih posamezniku ponujajo poosebljen nabor informacij, težavo še poglabljata.

Poročilo Prihodnost resnice in napačnih informacij na spletu, ki ga je leta 2017 objavil Pew Research Center, izpostavlja nekaj problemov in pomislekov, ki so jih v zvezi z zaupanjem, dejstvi in demokracijo identificirali strokovnjaki. Med njimi je tudi dejstvo, da informacijska preobremenjenost negativno vpliva na pozornost ljudi. Ljudje se nanjo odzivajo tako, da se raje posvetijo zabavnim ali drugim podobno lahkim vsebinam. Zaradi sprememb v ekonomiji pozornosti trpi kakovostno, verodostojno novinarstvo. Ti in drugi dejavniki mnogim ljudem v digitalni dobi otežujejo vzpostavitev in deljenje »skupnega znanja«, ki podpira boljšo in bolj odzivno javno politiko. To vodi v pomanjkanje splošnega skupnega znanja, zaradi česar številni člani družbe začenjajo dvomiti o njeni zanesljivosti in se izločijo iz procesov državljanskega odločanja, posledica pa je zmanjševanje števila aktivnih in informiranih državljanov.

Pojem »skupno znanje« je večpomenski in je odvisen od konteksta, v katerem ga uporabljamo. Nanaša se na znanje, ki ga ljudje v določeni skupnosti imajo in si ga med seboj delijo, v širšem smislu pa tudi na njihovo razmišljanje in na to, kako izražajo svoje ideje, občutke in prepričanja. Poleg tega izraz »skupno znanje« nosi v sebi tudi idejo splošnega znanja skupnosti.

Potreben je temeljit razmislek o tem, kako vzpostavljamo zaupljive odnose do informacij in znanja, ki jih prejemamo, odnose, ki so osnova našemu svetovnemu nazoru, kako delujemo kot odgovorni državljani in na kakšne načine varujemo demokracijo. Kaj je resnica? Kaj je dejstvo? Kdo odloča o tem? In ali se lahko sporazumemo o »skupnem znanju«, ki si ga lahko med sabo delimo in v skladu z njim delujemo?

Ta vprašanja so starejša od digitalne dobe. Leta 1938 je pisec znanstvene fantastike H. G. Wells razvil idejo o »svetovnih možganih«, ki jih je poimenoval »trajna svetovna enciklopedija«. Ta naj bi pomenila svetovni indeks vsega človeškega znanja, do katerega bi lahko ljudje imeli prosto dostop. H. G. Wells je bil prepričan, da bodo lahko ljudje po vsem svetu, če bodo imeli dostop do istih dejstev in informacij, sprejemali boljše odločitve ter da se bodo lahko zaradi enotnega vira informacij izogibali konfliktom. Danes je Wikipedijo in internet mogoče šteti kot utelešenji njegove futuristične vizije, a v nasprotju z njegovimi upi in prepričanji se zdi, da smo še zelo daleč od svetovnega miru.

V takih okoliščinah lahko pomagajo oblikovalci, s tem da ponudijo vpogled in pozitivne spremembe ter nas pomagajo voditi skozi kaotično obdobje. V najboljšem primeru oblikovanje služi kot vmesnik med zapletenimi, nerazumljivimi sistemi in strukturami ter njihovimi uporabniki, in sicer tako, da strukture in sisteme dela dostopne, razumljive, uporabne in oprijemljive.

Kriza na področju informacij je vseobsegajoča in sistemska, celo zgodovinska. Pri njenem premagovanju bo potrebno multidisciplinarno sodelovanje strokovnjakov na vseh nivojih družbe – od vlad in gospodarstva pa vse do prebivalstva. Oblikovanje, interdisciplinarno po naravi, lahko z ustvarjalnimi pristopi in strategijami v tem kompleksnem okolju deluje kot pomemben akter, posrednik in tolmač.

Bienale BIO 26 – Skupno znanje je bil organiziran okoli osrednje razstave, ki je v prostorih MAO predstavljala že izvedene projekte, ter šestih večjih eksperimentalnih projektov, ki so jih za BIO 26 izdelale multidisciplinarne skupine. Te so bile izbrane skozi proces t. i. designathona ali oblikovalskega maratona, končni projekti pa so bili predstavljeni v ustanovah, ki se ukvarjajo s produkcijo in posredovanjem znanja, kot so muzeji, knjižnice, univerze, medijske hiše, botanični vrtovi, domovi starejših občanov in podobno.

Z vključevanjem različnih vsebin, struktur in deležnikov je 26. bienale oblikovanja, imenovan BIO 26 – Skupno znanje, iskal nove načine, odkrival potenciale, predstavil projekte ter raziskal koncepte in sisteme, s katerimi lahko razdiralni informacijski kaos spremenimo v ustvarjalne zbirke znanja.

Kustosa

Thomas Geisler, kustos

Aline Lara Rezende, pomočnica kustosa

»Ljubljanski bienale oblikovanja deluje kot odprta platforma za eksperimentiranje in kulturno produkcijo, in komaj čakam, da temu eksperimentalnemu konceptu postavim nasproti bolj praktičen pristop, s katerim bomo ugotavljali, kje bi se lahko s trenutnimi premiki v oblikovanju lotili enega največjih izzivov našega časa: informacij.«

– Thomas Geisler, kustos BIO 26

razstava

1/6

Foto: Klemen Ilovar

Foto: Klemen Ilovar

Foto: Klemen Ilovar

Foto: Klemen Ilovar

Foto: Klemen Ilovar

Foto: Klemen Ilovar

Produkcijska platforma

BIO 26 obravnava vprašanja, s katerimi se srečujejo primarne institucije za produkcijo in posredovanje znanja v naši družbi, kot so knjižnica, muzej, univerza in novinarska/medijska hiša. Znanost, akademski svet, mediji in novinarstvo že vse od dobe razsvetljenstva veljajo za štiri stebre resnice. Poleg štirih zgoraj omenjenih institucij smo k sodelovanju povabili še dodatni dve, ki sta s svojimi izzivi spodbudili ustvarjalnost udeležencev oblikovalskega maratona: botanični vrt s semensko banko in dom starejših občanov.

Izziv #1: Knjižnica: Stare strukture, nove funkcije

Iskalnik naključij je interdisciplinarni projekt mednarodne skupine oblikovalcev in raziskovalcev (Thomas Hügin, Maja Kolar, Yuxi Liu, Boris Smeenk) pod vodstvom Špele Pavli Perko, ki jim je bil zastavljen izziv preoblikovati stare strukture in predlagati nove prostorske rešitve, organizacijske oblike in storitve, ki bi olajšale prenos informacij do sodobnega uporabnika knjižnic. S kombinacijo prostorske instalacije, strojnega učenja in človeškega udejstvovanja razkriva, izbira in išče vizualne povezave v knjižnični zbirki. Projekt je navdihnjen z arhitekturnimi ideali Jožeta Plečnika in z instalacijo javnost spodbuja k radovednemu raziskovanju skritih zgodb knjižnične zbirke.

Izziv #1: Knjižnica: Stare strukture, nove funkcije

Izziv #2: Muzej: Pomembna spletna/nespletna izkušnja

Zbirke znanj je interdisciplinarni projekt mednarodne skupine ustvarjalcev (Cyrus Clarke, Giulia Cordin, Juliana Lewis, Luigi Savio, Monika Seyfried) pod vodstvom Matevža Strausa, razvit v sodelovanju z Začasnim slovenskim plesnim arhivom Roka Vevarja v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM). Izziv projekta je, kako odpreti digitalne podatke; ne samo kot raziskovalne informacije, ampak kot fizično izkušnjo, z namenom spodbujanja uporabe in razumevanja arhivov in odpiranja zbirk javnosti. Instalacija, zasnovana kot »arhiv, ki ga je mogoče predvajati«, raziskuje nove načine dostopa do muzejskih zbirk z združevanjem fizičnega in digitalnega prostora ter omogoča obiskovalcem, da do arhiva dostopajo s svojim gibanjem in hkrati soustvarjajo njegovo vsebino. Arhiv se tako z instalacijo spremeni iz prostora shranjevanja v prostor proizvodnje znanj in razstavljene artefakte mobilizira v nove kompozicije.

Izziv #2: Muzej: Pomembna spletna/nespletna izkušnja

Izziv #3: Univerza: K novi ergonomiji učenja

Smer K je interdisciplinarni projekt mednarodne skupine ustvarjalcev (Gențiana Dumitrașcu, Adrian Judt, Simon Platzgummer, Andreja Pogačar) pod vodstvom Janje Štorgelj, razvit v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani. Univerza kot središče znanja in skupnosti je v projektu izhodišče za ponovni premislek tradicionalne pedagogike ter načinov in prostorov, v katerih potekajo učni in izobraževalni procesi. Projekt raziskuje inovativne in ustvarjalne rabe obstoječe infrastrukture ter povezovanje spletnih in nespletnih okolij za spodbujanje sodelovanja, skupnostnega duha in aktivnega državljanstva študentov. Nomadska kuhinja z izvirnim kurikulumom deluje kot testni poligon in družabno vozlišče, ki z nehierarhično izmenjavo znanja, skupnim kuhanjem in potovanjem med fakultetami ustvarja odprt, interdisciplinaren in javnosti dostopen prostor učenja.

Izziv #3: Univerza: K novi ergonomiji učenja

Izziv #4: Dom starejših: Akademija za življenje

Premislek o upokojevanju – Akademija življenja je interdisciplinarni projekt mednarodne skupine ustvarjalk (Guendalina Ballerini, Rebecca Carrai, Natalia Skoczylas, Elizaveta Strakhova) pod vodstvom Barbare Peterca, razvit v sodelovanju z Domom starejših občanov Fužine. Projekt skozi izkustveno etnografsko raziskavo, ki vključuje vprašalnike, prostorske intervencije in participativna orodja, odpira razmislek o staranju in upokojitvi ter spodbuja medgeneracijski dialog. Z delovanjem na dveh lokacijah – v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje in v DSO Fužine – projekt preizprašuje ustaljene predstave o življenju po upokojitvi ter ustvarja priložnosti za izmenjavo znanja, izkušenj in aktivno vlogo starejših v družbi.

Izziv #4: Dom starejših: Akademija za življenje

Izziv #5: Botanični vrt: Povezovanje rastlin in ljudi

Šep-Šep-Šepet iz Hri-Hri-Hribov: Kako razumeti odmev iz gozda? je projekt kolektiva Krzak (Eliza Chojnacka, Kamila Kantek, Olga Roszkowska, Pola Salicka, Gabriela Szalanska) pod vodstvom Simone Volaj Rakušček, razvit v sodelovanju z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani. Projekt se odziva na izziv odpiranja botaničnega znanja širši javnosti ter z razširitvijo kataloga semen Index seminum preoblikuje botanični vrt iz prostora znanstvenih podatkov v prostor učenja, senzornega doživljanja in pripovedovanja zgodb. Z uvajanjem interaktivnih predmetov, zvoka in besed v botanični vrt, želi obiskovalcem pomagati, da se senzorno in čustveno povežejo z okoljem, ki je osnovano na golih znanstvenih podatkih. In ponuditi drugačno izkušnjo in razumevanje prostora kot zbirko zgodb, materialov, gibov, spominov in prihodnosti.

Izziv #5: Botanični vrt: Povezovanje rastlin in ljudi

Izziv #6: Časopisna hiša: Kredibilnost medijev in njihovo nelagodje

Delo Lab: Vaše zgodbe so naša skupna zgodovina je interdisciplinarni projekt mednarodne skupine ustvarjalcev (Maxime Benvenuto, Petra Matić, Mateja Mlinarič, José Tomás Pérez Valle, Zuzanna Zgierska) pod vodstvom Jurke Mihelin, razvit v sodelovanju s časopisom Delo. Projekt se odziva na krizo verodostojnosti informacij in položaj kakovostnega novinarstva v digitalnem okolju. DeloLab je odprta sodelovalna raziskovalna platforma za gradnjo kolektivnega spomina, ki želi ustvarjati nove zgodbe, ponovno odkriti zgodovino in se spet povezati s skupnostjo. Časopisni arhiv se tako odpre skupnosti, povratne informacije uporabnikov pa se nato uporabijo za dopolnitev zbirk ter dodajanje novih zgodb in informacij. Bralci dobijo priložnost deliti svoje zgodbe in si izmenjati poglede,,ki so nato umeščeni v kontekst zgodbe celotne skupnosti.

Izziv #6: Časopisna hiša: Kredibilnost medijev in njihovo nelagodje

Spremljevalni projekti

Razstava Skupno znanje

MAO, 14. 11.—23. 2. 2020 (kustosa: Thomas Geisler in Aline Lara Rezende). Foto: Klemen Ilovar

Razstava Skupno znanje

Razstava Odprto znanje

Predstavitev projektov, ki so nastali v okviru produkcijske platforme BIO 26, Narodna in univerzitetna knjižnica, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Univerza v Ljubljani, Dom starejših občanov Fužine, Botanični vrt UL, Časopisna hiša Delo, 14. 11. 2019—9. 2. 2020 (kustos: Thomas Geisler, asistentka kustosa: Aline Lara Rezende). Foto: Janez Klenovšek

Razstava Odprto znanje

Razstava Deljeno znanje

Podhod Ajdovščina Kustos: Thomas Geisler, asistentka kustosa: Aline Lara Rezende 14. 11. 2019—9. 2. 2020 Foto: Janez Klenovšek

Razstava Deljeno znanje

Razstava Podatki in suverenost

Galerija Kresija 16. 1.—9, 2. 2020 Kustosinja: Lívia Nolasco-Rózsás (ZKM Karlsruhe)

Razstava Podatki in suverenost

Razstava Omejene prihodnosti: Speculative Design Education

Kustosa: Ivica Mitrović in Oleg Šuran Lokacija: Podhod Ajdovščina 14. 11. 2019—9. 2. 2020

Razstava Omejene prihodnosti: Speculative Design Education

Razstava Naključnostni stroj

Avtor: Carlos Campos Lokacija: Stekleni atrij MOL 13. 11. 2019—8. 12. 2019.

Razstava Naključnostni stroj

Razstava Prašne komore

Avtor: Adam Hudec Lokacija: Stekleni atrij MOL, 12. 12. 2019—5. 1. 2020

Razstava Prašne komore

FILMSKA PROJEKCIJA - Film in tehnologija: Moč podatkov

Goethe-Institut Ljubljana in Slovenska kinoteka. Cikel filmov nastalih med letoma 1986 in 2019: Wie man sieht (Harun Farocki, 1986), Face_It! (Gerd Conradt, 2019), The Cleaners (Hans Block in Moritz Riesewieck, 2017) in Das Netz (Lutz Dammbeck, 2004)

FILMSKA PROJEKCIJA - Film in tehnologija: Moč podatkov

BIO 26 | Pogovori

BIO 26| Pogovori so serija dinamičnih okroglih miz, kjer povabljeni gosti iz različnih strok – znanost, filozofija, novinarstvo, politika in oblikovanje – razglabljajo o kompleksih temah letošnjega bienala oblikovanja. Pogovor sestavljata dva dela po 30 minut, ki ga vodita kustosa bienala, Thomas Geisler in Aline Lara Rezende, na koncu pa je beseda dana publiki. Lokacija: MAO in podhod Ajdovščina. Foto: Janez Klenovšek

BIO 26 | Pogovori

Pogovor #1 | Informacijska kriza in znanje Sodelujoči: Thomas Geisler, Aline Lara Rezende, Amelie Klein, Deyan Sudjic, Maja Vardjan, Paola Patelli in Aljoša Dekleva Lokacija: MAO Pogovor #2 | Informacije Sodelujoči: Angelique Spaninks, Aljaž Vindiš, Katarina Bulatović in dr. Aleš Pustovrh. Lokacija : Podhod Ajdovščina Pogovor #3 | Podatki Sodelujoči: Livia Nolasco-Rózsás, Kim Albrecht, Sara Božanić, Vladan Joler Lokacija : Podhod Ajdovščina Pogovor #4 | Modrost Sodelujoči: Alice Rawsthorn, Paola Antonelli, Matevž Čelik Vidmar, Tina Gregorič in Aljoša Dekleva Lokacija: MAO

Deljeno znanje: Predstavitev projektov

Deljeno znanje je skupno ime spremljevalnega programa BIO 26| Skupno znanje, v katerega so bili vključeni projekti, ki so bili izbrani na odprtem razpisu. Predstavitve projektov so prikazale dodaten pogled na temo bienala, skupno znanje in krizo informacij.

Deljeno znanje: Predstavitev projektov

Predstavljeni projekti: 1. Fernanda Curi: Deljeno znanje 2. Lionel Esche (Kollektiv A): Kolektivno bivanje 3. Pika Žvan, Naadira Patel, Adrian Friend, Gregor Pogačnik: Ogrodje 4. Milica Ćebić: Noesis 5. Mashoni, Oštro: Razkrinkavanje.si 6. Tomaso Marcolla: Plakat 7. SURS: Statistično gledano – razstava ob 75-letnici Statističnega urada 8. Ljudje v sodelovanju z Modro zavarovalnico in Domom za starejše Nove Fužine: Lep projekt 9. Alex Gehlen: Sedem klikov 10. SpeculativeEdu: Omejene prihodnosti 11. Franca Formenti, Evelyn Leveghi: Pr(o)vacy 12. Akiko Takahashi: Ogrlice iz fižola 13. Zavetišče za zavržene rastline: Zeleno zatočišče Lokacija:Podhod Ajdovščina

Publikacija

Foto: Klemen Ilovar / MAO

Katalog sestavlja zbirka 5 številk:
INFORMACIJSKA KRIZA / PODATKI / INFORMACIJE / ZNANJE / MODROST

Katalog 26. Bienala oblikovanja sestavlja pet tematskih revij, ki sledijo delitvi osrednje razstave: Informacijska kriza, Podatki, Informacije, Znanje in Modrost. Vsaka številka se osredotoča na določeno temo in jo poskuša osvetliti s pomočjo različnih vrst člankov, vključno z eseji, intervjuji, kolumnami, fotoreportažami in infografikami. 

Katalog BIO 26
Katalog BIO26
Urednici:Aline Lara Rezende in Katarina Nahtigal
Sodelujoči avtorici:Paola Antonelli, Ajda Bračič, James Bridle, Ingrid Burrington, Jennifer Cornick, Matevž Čelik Vidmar, Sašo Dolenc, Matevž Granda, Julia Hartmann, Wendy Hui Kyong Chun, Amelie Klein, Mojca Mihailovič-Škrinjar, Lívia Nolasco-Rózsás, Nari Oxman, Aleš Pustovrh, Renata Salecl, Deyan Sudjic, Maja Šuštaršič, Maja Vardjan, Eyal Weizman, Nuša Zupanc, Ali Žerdin.
Oblikovanje in ilustracije:Ljudje
Fotografije:Klemen Ilovar in Janez Klenovšek
Založil:Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), Ljubljana, 2019. Katalog sestavlja zbirka 5 številk
ISBN:978-961-6669-57-3 (komplet)

NAROČI KATALOG

EKIPA BIO 26

Obdobje izvedbe:14. 11. 2019 - 9. 2. 2020
Kustos / kustoska ekipa:Thomas Geisler (kustos) Aline Lara Rezende (pomočnica kustosa)
Vodja BIO 26: Asistentka vodje BIO 26: Vodja produkcijske platforme BIO 26: Koordinatorica razstave: Urednici kataloga: Svetovalec za oblikovalski marathon: Oblikovanje razstave: Grafično oblikovanje: Fotografa:Maja Šuštaršič Saša Štefe Mojca Mihailovič-Škrinjar Urška Špeh Aline Lara Rezende in Katarina Nahtigal Dušan Janković Mertelj Vrabič Arhitekti Ljudje Klemen Ilovar (institucije in portreti), Janez Klenovšek (dogodki)
MAO: CZK:Matevž Čelik Vidmar Anja Zorko, Mika Cimolini

Mentorji in svetovalci Bio 26

Mentorji produkcijske platforme

Commonplace Studio (Jon Stam, Simon de Bakker)
Žiga Cerkvenik, Irena Eiselt in Janko Klasinc
Paolo Patelli
Ida Hiršenfelder 
Apolonija Šušteršič 
Tomaž Deželan
Kathrina Dankl
Monika Šparl
Monika Vrhovnik Hribar in Matija Puškarič
Futurefarmers
Jože Bavcon in Blanka Ravnjak
Bureau d'études (Léonore Bonaccini, Xavier Fourt)
Ali Žerdin

Svetovalni odbor

Aleš Pustovrh
Amelie Klein
Deyan Sudjic
Johnny Golding
Maja Vardjan

AVTORJI

Izziv #1
Thomas Hügin
Maja Kolar
Yuxi Liu
Boris Smeenk
Špele Pavli Perko

Izziv #2
Cyrus Clarke
Giulia Cordin
Juliana Lewis
Luigi Savio
Monika Seyfried
Matevža Strausa

Izziv #3
Gențiana Dumitrașcu
Adrian Judt
Simon Platzgummer
Andreja Pogačar
Janje Štorgel

Izziv #4
Guendalina Ballerini
Rebecca Carrai
Natalia Skoczylas
Elizaveta Strakhova
Barbare Peterca

Izziv #5
Eliza Chojnacka
Kamila Kantek
Olga Roszkowska
Pola Salicka
Gabriela Szalanska
Simone Volaj Rakušček

Izziv #6
Maxime Benvenuto
Petra Matić
Mateja Mlinarič
José Tomás Pérez Valle
Zuzanna Zgierska
Jurke Mihelin

sodelavci

Natalija Lapajne
Nikola Pongrac
Maruša Kuret
Nuša Zupanc
Matjaž Rozina
Tadej Golob
Mirna Berberovič
Maruša Dražil
Alenka Drobnjak
Zala Košnik
Maja Kovačič
Urška Krivograd
Tomaž Štoka
Gaja Vudrag
Saša Žafran
Nataša Celec
Barbara Mlinarec

Alenka Klun
Nikola Brajnik
Bojan M. Ažman
Zavod Neuropolis
Klemen Ilovar
Janez Klenovšek
Vojdan Babunski
Jeff Bickert
David Towndrow
Katja Paladin
Urška Kamenšek
Vesna Videnovič
Darja Horvatič
Tina Karče
Lucija Piršič
Andreja Šalamon Verbič

PODPORNIKI

Ministrstvo za kulturo RS, Goethe Institut, Veleposlaništvo Kraljevine Norveške, Avstrijski kulturni forum, Veleposlaništvo Avstrije Ljubljana, Nachbarschafts Sosedski dialogi 2019-2020 Avstrija - Slovenija, Italijanski kulturni inštitut, Vivere all’Italiana, Francoski inštitut, Salonit Anhovo, Petrol, Hrastnik 1860, Ljubljanski potniški promet, Ljubljanska parkirišča in tržnice, Slovenska turistična organizacija, Turizem Ljubljana, Elektro Ljubljana, Mestna občina Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Dom starejših občanov Fužine, Delo, Staatliche Kunstsammlungen Dresden,MG+MSUM, Lek, Kinoteka, Narodna in univerzitetna knjižnica, Zentrum für Kunst und Medien, MU Hybrid Art House, In your pocket, The Slovenia, Urbano življenje, Europlakat, Mladina, Media Bus, Delo, Big, Letališče Ljubljana, RTVSLO, Oris, v2com-newswire, Arts Thread, Dezeen, DPG, e-flux architecture, Outsider