Zavzetje gozdov raziskuje, kako se gozdovi kot prevladujoči del slovenskega ozemlja vračajo k naravi in ponujajo priložnost za razmislek o alternativnih družbenih in oblikovalskih praksah. Projekt se sprašuje, ali bi lahko danes, navdihnjeni z eksperimentalnimi komunami začetka 20. stoletja, oblikovali družbeno okolje, ki se izogne racionalizaciji in standardizaciji sodobnega življenja. Osrednja dela vključujejo peč na drva - Skupna - peč avtorice Matali Crasset in instalacijo Robni učinek Marcina Liminowicza in Pole Salicke, ki prepletajo participatorne procese in lokalno skupnost. Projekt dopolnjujejo filmski in digitalni prispevki ter interaktivne intervencije, ki širijo dojemanje gozda kot prostora za družbeno povezovanje. Skozi delavnice, sodelovanja in scenarije družbenega povezovanja projekt odpira nove perspektive na trajnost, inovativnost in kolektivno ustvarjalnost.

Po utopiji raziskuje pojem utopije kot idejo boljše družbe in kolektivne želje, ki je potisnjena blizu območja realnosti, pri čemer se projekt naslanja na primer nekdanje Jugoslavije in ustanovitev novega družbenega subjekta v obliki socialistične družbene ureditve. Ekipa pod vodstvom arhitektov studia Point Supreme je vzela za izhodišče Trbovlje, mesto z rudarsko tradicijo in industrijsko infrastrukturo, ki je bilo s propadom Jugoslavije prizorišče vdora novih ideologij kapitalizma, privatizacije ter propada industrijskega modela tovarne. Projekt ne predstavlja idealne vizije prihodnosti, temveč se osredotoča na raziskovanje sedanjosti in skritih realnosti postindustrijskega mesta, pri čemer se oblikovanje navezuje na preteklost z utopičnim pomenom brez naivnega optimizma.

Čisto novo sobivanje raziskuje, kako zapuščeni urbani objekti lahko pridobijo nove pomene in funkcije. Osrednji motiv je kiosk K67, ki ga je leta 1966 oblikoval slovenski arhitekt Saša J. Mächtig. Danes K67 stoji kot arhitekturna ikona 20. stoletja, opomnik na socialno in urbano zgodovino ter primer trajne modularnosti in prilagodljivosti v mestnem prostoru. Projekt preizprašuje, kako se arhitektura, umetnost in spomin lahko prepletajo v sodobnem urbanem prostoru. Didier Fiuza Faustino je ustvaril interaktivno instalacijo, ki poudarja multisenzorično izkušnjo in odnos med prostorom in telesom. Na ogled so instalacije, video posnetki in interpasivni stroj, ki obiskovalce aktivno vključujejo v raziskovanje urbane in arhitekturne dediščine.

Nov zagon podeželja raziskuje sodobno podeželje, kjer avtomatizacija, digitalizacija in intenzivna specializacija pogosto nadomestijo neposreden stik z naravo in skupnostjo. Okolica vasi Genterovci je začasno spremenjena v štiri kilometre dolgo nadrealistično pot, kjer obiskovalci prek hoje, nabiranja in uživanja hrane izkusijo procese proizvodnje in porabe hrane. Projekt preizprašuje, kako lahko oblikovanje, umetnost in participativne intervencije ustvarijo prostor zavedanja in kritike današnje hiperrealne podeželske pokrajine. Na ogled so serije instalacij Studia mischer‘traxler, ki obiskovalce aktivno vključujejo v raziskovanje sodobnega podeželja.

Prožnost preteklosti raziskuje, kako zgodovina, pokrajina in zemlja Posočja, oblikujejo sodobno razumevanje preteklosti. Studio Folder je projekt zasnoval kot tri poglavja, ki preučujejo vojaške strategije, varstvo narave in geomantiko, pri čemer vsako poglavje predstavlja odziv na specifične trenutke v času. Zemlja je glavni motiv, ki povezuje odpornost, zgodovinske sledi in kompleksnost njene rabe ter pomena. Projekt se sprašuje, kako predstaviti vrednost zemlje, ne da bi poenostavili nasprotje med njenim izkoriščanjem in varovanjem. Na ogled so instalacije in vizualni eksperimenti, ki obiskovalce vključujejo v doživljanje zgodovine in prostora.

Novi heroji se ukvarjajo z likom klasičnega heroja, katerega dejanja se nanašajo na razseljenost in epska potovanja, ki danes nimajo več oblike kroga potovanja, temveč ravne črte, ki vodi od ene točke do druge in pogosto ne pušča resničnega doma. Projekt se osredotoča na kompleksno temo migracij, junake in njihova orodja za preživetje ter odpira vprašanje, kaj lahko industrijsko oblikovanje, ki temelji na nenehnih ekonomskih izmenjavah, prispeva k tako občutljivi temi.

Projekt Razkrite roke, ki ga je organizirala avtorska skupina Oloop, združuje sodobno oblikovanje in socialno angažirano vsebino ter odpira vprašanja ženske migrantske problematike in družbene integracije. Razstava predstavlja rezultate sodelovanja oblikovalskega tima Oloop z jeseniškimi priseljenkami in azilantkami ter vključuje ročno izdelane dekorativne blazine, video dokumentarec in fotografsko dokumentacijo ustvarjalnih procesov. Projekt je nastal v sodelovanju s Človekoljubnim dobrodelnim društvom Up z Jesenic in številnimi ustvarjalci.

Projekt Simbiocen, avtorjev Gaje Mežnarić Osole in Andreja Koruze, izhaja iz problematike tujerodnih invazivnih rastlin kot posledice človekove prevlade nad planetom. Oblikovalca skozi utopični prototip urbanega ekosistema raziskujeta možnosti novih medvrstnih sinergij, pri čemer invazivni pajesen in urbano čebelarstvo postaneta orodji za preoblikovanje tekmovalnih odnosov v simbiotične. Projekt odpira razmislek o sodelovanju med vrstami kot temelju prihodnjih ekosistemov.

Razstava predstavlja ideje prihajajoče generacije arhitektov in načrtovalcev, ki arhitekturo razumejo kot polje kritičnega mišljenja, raziskovanja in družbenega delovanja. Zaključni festival združuje evropske arhitekte, oblikovalce, umetnike in kustose ter skozi razstave, predavanja, delavnice in filmske projekcije odpira razpravo o ključnih izzivih sodobnega sveta. Poseben poudarek je namenjen tudi Plečnikovemu letu z novimi raziskavami o pomenu arhitekture Jožeta Plečnika za prihodnost.

Delavnice ponujajo poldnevno kulinarično izkušnjo na lokaciji epizode Nov zagon podeželja v Genterovcih pri Lendavi. Raziskovalec hrane, Klemen Košir skupaj z avtorji projekta vodi delavnice, ki vključujejo ogled instalacij, nabiranje užitnih divjih rastlin in pripravo kosila v predelanih prostorih nekdanjega supermarketa.